Grafične kartice – ključne komponente za izjemno grafično izkušnjo
Video oziroma grafične kartice ali grafični procesorji, so strojne naprave, ki se uporabljajo za obdelavo in prikaz slik, grafike ter videa na računalniškem monitorju. Poznamo ločene in integrirane grafične kartice. Njihov glavni namen je razbremeniti računalniške procesorje, ki bi sicer morali obdelati velike količine podatkov za prikaz slike na zaslonu. Grafična kartica prevzame del obremenitve in podatke obdela s pomočjo svojih specializiranih procesnih enot. Poleg tega omogočajo priklop več monitorjev, podpirajo 3D in 2D grafiko ter imajo običajno več pomnilnika kot običajni procesorji.
Ključni parametri za izbiro pravega modela
Integrirana grafična kartica je že vključena v matično ploščo računalnika in se uporablja za osnovne prikaze. Po drugi strani pa je ločena grafična kartica samostojna naprava, ki je pritrjena na matično ploščo. Uporablja svoj pomnilnik in procesorsko moč ter se uporablja za bolj zahtevne vizualne naloge, kot so igranje iger in ustvarjanje videoposnetkov. Kakovost grafičnih kartic je odvisna od številnih dejavnikov, vključno s procesorsko močjo, količino pomnilnika, hitrostjo in vrsto priključkov. Napredni modeli uporabljajo najnovejše tehnologije, da zagotovijo najboljšo kakovost slike in zmogljivost. Pogosto so potrebne pri zahtevnih vizualnih aplikacijah, kot so videoigre, 3D modeliranje in obdelava videa.
Pri izbiri grafične kartice je pomembno osredotočiti se na naslednje parametre: grafični procesor je ključna komponenta, ki določa zmogljivost. Na trgu prevladujeta proizvajalca nVidia in AMD. nVidia procesorji so pogosto močnejši, medtem ko so AMD-jevi procesorji po navadi cenejši. Pri izbiri je pomembno preveriti skupno zmogljivost in spomin grafičnega procesorja. Grafični pomnilnik vpliva na hitrost delovanja celotne grafične kartice. Pomembno je izbrati pomnilnik, ki se dobro ujema z zmogljivostjo grafičnega procesorja. Nepravilna ravnotežje med zmogljivostjo in pomnilnikom lahko vodi v slabše delovanje celotne konfiguracije.
Pomnilnik, poraba, glasnost in druge pomembne lastnosti
Za nezahtevne uporabnike je lahko dovolj že manj kot 6 GB pomnilnika za običajne programe. Igralci pa bi morali izbrati grafično kartico z vsaj 6 GB pomnilnika ali več, saj sodobne zahtevne igre zahtevajo več kot 16 GB pomnilnika. GDDR5 in GDDR6 sta standardni vrsti pomnilnika v večini današnjih naprav. GDDR6 ima več kot dvakrat hitrejši prenos podatkov v primerjavi z GDDR5. Širina pomnilniške zbirke določa količino podatkov, ki jih grafična kartica prenese iz pomnilnika na procesor. Širina pomnilniške zbirke se meri v bitih, kjer so današnje kartice najmanj 128-bitne, medtem ko močnejše kartice lahko dosežejo tudi 256 ali 384 bitov. Zahtevnejšim uporabnikom bodo bolj koristile višje vrednosti širine pomnilniške zbirke.
Pri izbiri je dobro poznati tudi naslednje parametre: poraba se izraža v vatih in predstavlja količino energije, ki jo grafična kartica potrebuje za delovanje pri polni moči. Nižja poraba pomeni boljšo energetsko učinkovitost kartice. Aktivno hlajene grafične kartice pogosto vključujejo ventilatorje, ki delujejo s visokimi hitrostmi in lahko povzročajo hrup. Glasnost je običajno izražena v decibelih (dB), vendar jo je mogoče delno zmanjšati z uporabo kakovostnega ohišja računalnika. Frekvenca jedra, izražena v MHz, predstavlja število operacij, ki jih grafična kartica lahko izvede v eni sekundi. Višja frekvenca pomeni močnejšo grafično kartico. Računalniška moč, izražena v TFLOP (teraFLOP) enotah, predstavlja skupno moč kartice. V večini primerov ta parameter ni tako pomemben, saj so tip grafičnega procesorja in drugi podatki bolj relevantni za oceno zmogljivosti kartice.
